VAŠKE STRAŽE

17 November, 2006

In zgodilo se je. Zopet Jugoslavija z leta 1990. Takrat so postavili vaške straže v Kninu, Plitvicah in podobno. Preverjali so identiteto na podlagi nacionalnosti. Jebeš takšno državo, ki to dopušča.

  • Share/Bookmark

So res vsi projekti slovenskih filmarjev slabi?

14 November, 2006

Za zdaj ni jasno, ali se bo v prihodnjem letu sploh kaj snemalo – Na kakšni podlagi je lahko nadzorni svet zavrnil projekte, ki sta jih izbrala programska komisija in razrešena direktorica sklada

DELO, Tor 14.11.2006

 

Bliža se konec koledarskega leta, vodstvo filmskega sklada za zdaj še ni izbralo niti enega celovečernega filmskega projekta za realizacijo v letu 2007. Uprava sklada, ki jo je ob prvem roku obravnave prispelih predlogov na javni poziv za zbiranje predlogov za sofinanciranje realizacije filmov še vodila Irena Ostrouška, je sicer v realizacijo predlagala dva celovečerna projekta in enega kratkometražnega, vendar nadzorni svet sklada pod vodstvom Staneta Malčiča k realizaciji ni dal soglasja. Potem so bili na vrsti odstavitev Irene Ostrouška z direktorskega stolčka, vedejevski direktorski položaj je prevzel Stane Malčič in drugi drugi rok obravnave prispelih predlogov, na katerem je bil za realizacijo izbran le kratki film Igorja Šterka. Obvestila o odločitvah strokovnih komisij in uprave glede prispelih predlogov na tretji rok javnega poziva bodo posredovana predlagateljem še v tem tednu.

Začudenje, jeza in ogorčenje med slovenski režiserji in producenti nad odločitvami vodstva sklada iz tedna v teden naraščajo; zdi se jim docela neverjetno, da niti en doslej prispel celovečerni predlog ni vreden realizacije. Zavrnjeni so bili predlogi uveljavljenih avtorjev, kot sta, denimo, Andrej Košak in Damjan Kozole, zavrnjen je bil predlog celovečernega filma po dvakrat nagrajenem scenariju Blaža Kutina, nadzorni svet filmskega sklada je brez obrazložitve zavrnil realizacijo dveh celovečernih projektov, ki so jih že potrdile strokovne komisije in uprava sklada.

Pred nedavnim je na seji nacionalnega sveta za kulturo še en nadzornik sklada, drugače pa direktor direktorata za medije Igor Prodnik izjavil, da niti en projekt, ki je letos prispel na sklad, po mnenju programske komisije in sklada ni vreden nadaljne obdelave. Kaj se torej dogaja s slovenskim filmom in zakaj nenadoma noben projekt ni vreden realizacije?

Producentska hiša Arkadena film je na prvi rok javnega poziva prijavila projekt Dražena Štaderja z naslovom Srednja šola. Štader pravi, da gre za družbeno srhljivko na temo razpada šolskega sistema. »Ta projekt je sklad razvijal, sofinanciral in soustvarjal zadnji dve leti. Pred enim mesecem je projekt strokovna komisija in uprava sklada, se pravi Irene Ostrouške, sprejela v realizacijo, nadzorni svet pa ni dal soglasja k realizaciji. Bojda so projekt zavrnili zaradi njegove domnevne pornografskosti in prevelike komercialnosti,« pravi Štader. »Vendar obrazložitve nisem videl črno na belem, ti razlogi so prišli do mene le v obliki govoric. Očitki o pornografskosti me presenečajo – v filmu so vsega trije seksualni prizori, eden od tega med dijakoma četrtega letnika srednje šole. Ne vem, kako se to lahko komu zdi nenormalno. Tudi očitki o pretirani komercialnosti se mi zdijo skrajno nenavadni – nisem vedel, da sklada ne zanimajo projekti, ki imajo komercialni potencial. Še najbolj me preseneča, da so projekt zavrnili ultimativno, brez pripravljenosti na pogovor. Sam sem se pripravljen pogovarjati o scenah, ki se jim zdijo problematične,« pravi Štader. Producent Štaderjevega filma Leon Krpič pravi, da odgovor, ki so ga na svojo vlogo prejeli od sklada, še ni dokončen. Lahko se namreč še pritožijo, kar bodo tudi storili. Sicer gre po Krpičevem mnenju za absurdno situacijo, saj sta strokovna programska komisija in uprava projekt ocenili z 78 točkami od 100 možnih točk, nadzorni svet pa k projektu ni podal soglasja. »Obrazložitve, zakaj ni dal soglasja, nismo dobili. Da bi nadzorni svet sklada projekt zavrnil zaradi vsebine, je smešno, saj nadzorni svet sploh nima mandata, da bi se ukvarjal z vsebino. To počne strokovna komisija, ki mu je dala odlično oceno,« pravi Krpič.

Enako se je zgodilo s celovečernim igranim filmom Vena Jemeršiča. Producent Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo Production je projekt z naslovom Faker najprej prijavil na javni poziv sklada za razvoj projektov. Nato so projekt dodelali v skladu s pripombami filmskega sklada ter ga v prvem roku prijavili na javni poziv sklada za realizacijo projektov v letu 2007. Projekt sta potrdila tako strokovna programska komisija kot uprava sklada, zato so začeli iskati koproducente in možne soinvestitorje, pravi Štritof. »Sledil je skladov dopis, da projekta ne bodo realizirali, niso pa obrazložili, zakaj so se tako odločili. Pritožili se ne bomo, ker to nima smisla, morda bomo projekt ponovno prijavili. Delamo tudi na drugi fronti, iščemo tuje koproducente in moram reči, da nam gre zelo dobro. Gre namreč za komercialno usmerjen projekt, za zgodbo o Magnificu,« nam je povedal Andrej Štritof.

V Cannesu nagrada, doma pa koš za smeti?

Producentska hiša Bela film, ki jo vodi Ida Weiss, je na javni poziv za sofinanciranje realizacije filmskih projektov za leto 2007 prijavila dva filma. Na drugi rok so prijavili celovečerni igrani film Blaža Kutina Lara, na tretji rok pa celovečerni igrano-dokumentarni film Občutek za veter avtorjev Dušana Šarotarja, Ferija Lainščka in Maje Weiss. Projekt Lara je sklad zavrnil, programska komisija mu je dodelila zelo malo točk za scenarij in avtorsko ekipo, svoje točke je znižala tudi uprava sklada, pravi Ida Weiss. »Projekt je bil zavrnjen že, ko smo ga prijavili na javni razpis za razvoj projektov, takrat smo prijavili peto različico scenarija. Na javni poziv za realizacijo projektov smo prijavili sedmo različico scenarija, vendar se jim scenarij še vedno ne zdi vreden realizacije. Ob tem je treba povedati, da je ta scenarij dobil dve pomembni mednarodni nagradi – nagrado evropskega sklada Media, ki je bila Kutinu slovesno podeljena na canneskem filmskem festivalu, in nagrado cinelink sarajevskega filmskega festivala.« Na odločitev sklada v zvezi s projektom Lara se je Ida Weiss pritožila, odgovor še čaka. Odločitve glede filma Občutek za veter pa s sklada še niso prejeli. »Producenti ne vemo, v čem je problem, ne razumemo, zakaj sprejema sklad tako nenavadne odločitve,« komentira dogajanje Ida Weiss. Sprašuje se tudi, kakšna je dolgoročna programska in poslovna strategija filmskega sklada ter kakšen program bo sprejel sklad, ko bo končan tudi tretji rok javnega poziva.

Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo je na javni poziv za realizacijo projektov prijavil celovečerni film Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Kozoletov projekt je bil zavrnjen s številnimi, po Hočevarjevem mnenju dvomljivimi argumenti, med drugim, da idejna in estetska nadgradnja scenarija nista zadovoljivi. Pravi tudi, da je zavrnitev projekta polna kontradiktornosti. Tako na primer finančni predlog projekta Slovenka ni dobil vseh razpoložljivih točk, čeprav so v prijavi upoštevali vsa pravila in finančne zahteve, izhajajoče iz javnega poziva. »Res ne razumem, zakaj smo dobili samo pet točk od desetih, saj smo predlagali sofinanciranje v višini, ki upošteva pravila javnega poziva, poleg tega je predlog sofinanciranja znašal zgolj 38 odstotkov celotnega predračuna filma. To je mnogo manj, kot znašajo ponavadi predlogi sofinanciranja pri slovenskih filmih. Ocenjevanje tistih meril, ki so v domeni uprave, se je dramatično spremenilo, ob tem ugotavljam, da uprava pri ocenjevanju ne upošteva zapisanih pravil javnega poziva,« pravi Hočevar. Drugače si ne zna razložiti dejstva, da so pri merilu kredibilnosti producenta pri nekem drugem javnem pozivu še pred dvema mesecema prejeli vse razpoložljive točke, tokrat pa zgolj tri od petih točk. »Kredibilnost producenta je izmerljiva zadeva. Sploh se ne more spreminjati tako dramatično v tako kratkem času. Poleg tega je v tem času naš film prejel tudi grand prix za najboljši film na mednarodnem festivalu!« pravi vodja produkcijske hiše Vertigo. In dodaja: »Merila, ki so bila predpisana na tem javnem pozivu, so precej neživljenjska in kljub predvideni »objektivnosti« popolnoma ’subjektivna’. Vendar jih je treba upoštevati.«

Je ves cirkus nepotreben?

Janez Kovič iz produkcijske hiše Arkadena meni, da je cirkus, ki se ga dviga okoli rezultatov javnega poziva filmskega sklada, še nekoliko preuranjen. Sami so prijavili celovečerni igrani projekt Babica gre na jug 2 Vincija Vogua Anžlovarja, iz sklada so jim informativno sporočili, naj projekt razvijajo naprej, ker še ni zrel za realizacijo. »Odločitev sklada v zvezi s tem projektom torej še ni dokončna, tudi preostali producenti po mojem vedenju niso dobili uradnih odločitev, da so njihovi projekti dokončno zavrnjeni. Konkretne odgovore sklada lahko pričakujemo v enem mesecu. Vsekakor je problem sklada njegova strokovna programska komisija. V njej namreč sedijo ljudje, ki stvari ne vidijo filmsko, temveč ocenjujejo literarno vrednost prispelih projektov,« končuje Janez Kovič.

Stane Malčič je najprej pokomentiral Prodnikovo izjavo, da ni nič, kar je doslej prispelo na sklad, vredno nadaljne obravnave. Sam nikakor ne misli, da je vse v slovenskem filmu zanič, so pa po njegovem mnenju stvari tehnično slabo urejene. Treba jih je urediti in pomagati producentom pri realizaciji projektov, pravi Malčič. V zvezi z zavrnitvijo vseh doslej prispelih celovečernih projektov je povedal, da odločitve sklada niso dokončne. Kot v. d. uprave razmišlja, kako bi pri realizaciji določenih celovečernih projektov le našli skupni imenovalec z ustvarjalci. »Danes sem imel sestanek s producenti, orisal sem jim način sodelovanja v prihodnje. Pozdravili so nove metode dela, ki jih pripravljamo. Pričakujem tudi, da bodo producenti konstruktivno sodelovali pri pisanju podzakonskih in izvedbenih aktov za nov filmski inštitut,« je še dejal. Glede zavrnitve projektov, ki naj bi ju režirala Dražen Štader in Ven Jemeršič, je povedal, da jih v taki obliki, kot jih je zastavila prejšnja uprava, niso mogli potrditi. Povejmo še, da je bil to soboto objavljen razpis za novega direktorja filmskega sklada.

 

Napisala:

Valentina Plahuta Simčič

  • Share/Bookmark

NAREDI, DA MI ODIDE!

12 November, 2006

Pliz naredi, da mi odide! Ker ga ne morem več videt. Ker pooseblja vso neumnost tega sveta. Ker je prav seštevek vseh abotnosti. Ker je grd in ker ne samo, da se mu vidi skozi lase, temveč se mu vidi skozi glavo.

Saj veste o kom govorim, kajne? Ali pač ne.

  • Share/Bookmark

DIREKT DIREKTNO NA PREHOD!

11 November, 2006

Dvajset metov stran od garažne hiše. Kako gre že tista s prvim kamnom?

  • Share/Bookmark

ZAKAJ SIOL NA NAŠE MAILE NE ODGOVARJA?

9 November, 2006

Ne vem kako je z drugimi, ampak jaz imam s Siolom grozne izkušnje. Začelo se je Novembra 2005, ko sem naročil nov Trio paket. Po sto miljonov težavah so mi internet priključili šele julija letos. Obstaja samo ena 080 1000 številka, ki je večino dopoldneva zasedena, popoldan pa nihče z vsaj minimalno kompetenco ne dela več. Na info@siol.net sem poslal že vsaj 25 mailov prejel pa nisem niti enega samega odgovora. Ker so administrativne funkcij e v WordPressu zaklenjene, administratorji pa ne odgovarjajo na maile, se potem včasih (vsako uro vsaj petkrat) sprašujem, zakaj sploh uporabljam Siol, če pa Siol Sesa.

  • Share/Bookmark

KDO JE PRAVZAPRAV TEPEN

8 November, 2006

Nisem razumel več vsega (sicer to ni nič posebnega, to se mi zgodi večkrat) ampak zdajle je ta juha že tok vrela, da jo je že izjemno težko pogoltnit. OK, obsodili so me v Kopru, ker sodnica Meri ni poslušala nikogar na zaslišanju razen Nataše Barbare Gračner, ki je govorila celo čisto drugače kot »oškodovanec« Šturbej. Enostavno je preslišala, da so štirje od šestih govorili, da je Šturbej Natašo udaril. In se mi je zdelo nefer in umazano, ker me je Nataša sama prosila, naj jo branim.

Potem so znova izvolili Ruparja, ne glede na to da je prebutal eno žensko. In so označili za načelno držo, da je odstopil kot poslanec in da ne bo tožil bejbe, ki jo je prebutal. Tukaj pa stvari postajajo jasnejše – babe je treba butat, zgleda. Potem si bolj moški in bolj igralec in bolj politik.

Tereza Kesovija in Lenny Kravitz imata nekaj skupnega in sicer aksiom, ki je gibalo življenja. Lenny pravi: What goes around – comes around, Tereza pa veliko bolj preprosto: Sve se vrača – sve se plača.

In kdo sodi sodnikom? Njihova vest, ali rumeni časopisi. Videl sem sodnico Meri tam na sodniškem piedestalu, kako se je topila od zadovoljstva, da ji tisti dan ni bilo ni bilo treba kupiti Direkta, ali pa Nove, ali pa Novic… saj se ji je njena sodniška dvorana kar svetila rumeno. In iz njenega primera je izšel presedan za Ruparja. In druge domače nasilneže, ki so se lahko naučili, da jih bo naša država branila. In to kljub temu, da je očitno dovoljeno vzeti pravico v svoje roke, kot v Ambrusu, le da je potrebno imeti policijsko zaščito za svoj linč.

Vinci

  • Share/Bookmark