SREČA & INFORTVNIVM
Zapletal se je v neverjetno komplicirano konstrukcijo vrvja, ki se je vila od tistega prekletega oblaka, ki ga je ves čas vlekel za seboj. Ploha neverjetnih naključji, spletov okoliščin in podobnih padavin ga je bičala po obrazu, kjer so trepalnice le za silo zadrževale povodenj situacij, ki so mu polzele raz obraz. Oblak je bil njegov spremljevalec in zasledovalec.
Čeprav nič kriv: kot vsak, popolnoma navaden oblak iz družine kumulusov, je tudi on rad reševal križanke med eno in naslednjo nevihto. Rad je zbijal šale in je bil nasploh družabno nastrojen, če ga ne bi ON vedno odvlekel drugam, ko je bilo najbolj zanimivo. Kaznovana sta bila en z drugim: oblak z NJIM in ON z oblakom. Oblak se ni zavedal svoje pomembnosti in je bil prepričan, da je le usoda tista, ki ga veže na tega nesrečnika, ki mu je deževati po glavi in po občutjih prav vsakdan.
V nasprotju z oblakom, pa se ON ni hotel vdati v usodo. Zdelo se mu je nepravično, da ima prav on to gmoto zavezano za gleženj, ki ga spremlja korakoma in vedno od nekdaj, pa prav do danes. Vedno znova je preizkušal srečo in naključja in situacije in priložnosti… in vedno je ostal le on, na močnem dežju in oblak, ki je: nič hudega sluteč, le izpolnjeval svojo danost.
metereolog pravi:
hja, Vinci, Oblaki so. treba jih je imeti rad in nositi dežnik s sabo.Dokler se vreme ne spremeni na bolje.good.luck.
1. april, 2008 ob 21:40
Tamara pravi:
Kaznovana sta bila en z drugim: oblak z NJIM in ON z oblakom. in vedno je ostal le on, na močnem dežju in oblak, ki je: nič hudega sluteč, le izpolnjeval svojo danost.
2. april, 2008 ob 22:43
Sanja Benko pravi:
kazen ? vedno te kazni.Lahko je KAZNOVATI.
9. april, 2008 ob 18:05
Ahh: lahko si je prislužit kazen - celo nehote: mnogo težje jo je priznati in odslužiti.
10. april, 2008 ob 03:16