SAMA SAMOTA

Februar 16, 2008

Več ali manj: vse v njegovem življenju je bil monolog. Ne zanalašč. Njegove besede so se odbijale od sogovornikov kakor tenis žogice – naključno in silovito. In kakor glinasti golobi na strelišču. Vsak v svojo smer in tudi ne.

In včasih se mu je zdelo, da govori razumljivo in razločno – kljub dejstvu, da govori malo skozi nos. In z glasom, ki je prenežen za ves srd, ki razburkano vihari v njegovem njem.

Nemoč. Edina konstanta v vsej silni poplavi tenis žogic. In glinastih golobov. Je kje kakšen otok, kjer bi mu vsaj palma delala družbo?

  • Share/Bookmark

3 odgovorov na temo “SAMA SAMOTA”

  1. margareta dne Februar 16, 2008 ob 22:32

    ampak – ščepec trpljenja pa vseeno paše.

  2. irenca dne Februar 16, 2008 ob 23:20

    Tudi jaz ga iščem. Če ga najdeš, sporoči.

  3. rosa dne Februar 18, 2008 ob 13:04

    se tud v palmo spremenim. Ja, se. nasujem otok. delam družbo. vsrkavam in poslušam in odgovarjam.

Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !