NE MOREM VERJET, KAKO SEM BREZ SREČE

Prav ne morem verjet. 5 ljudi trdi, da jo je udaril in da sem jo branil, 2 trdita, da je ni (on in ona vpletena) in kljub vsemu pušim na tem mediokritetnem sodišču. Jaz ne morem verjet, kako je lahko taka prasica. Umazano bitje brez hrbtenice, netalentirana plagiatorka drugih igralkl, hkrati pa še takoo zelo grda.

Saj ne, da bi mi bilo toliko do zmage - mogoče si tudi zaslužim, saj nisem brez grehov - samo ne proti takšnim lažnivim, okrogloglavim smradom. Hej, ta dolina je res dolina frustriranih hobitov, naša mala Šajerska.

Pravzaprav je smešno. In je verjetno prav tako. Če bi me potrjevali tako plehki, in nepomembni faktorji, bi se moral prav zamislit.

In vseeno sem jezen. Ploščatoksihtna in okrogloglavi sta me nategnilo kot zajca. Predstava, ki jo ponavljata sto in stokrat jima je končno prinesla honorar. Uf, kako sem jezen.

Ampak jutri bom že manj. Pojutrišnjem še manj. Čez en teden bom pozabil. Japonska veverica pa se bo še vedno pritiskala za njegoviovim hrbtom in on bo še vedno majhen provincialec z rogovi.

Jebi ga, tko to gre…


O objavi