INFLACIJA BLOGANJA IN SMRT DEMOKRACIJE

To se vedno zgodi v psevdo demokraciji - inflacija. Dejanska inflacija in inflacija vrednot. Večina nikdar ni bila merilo in nikdar ne bo!!!!! - nimam pojma, kdo si je izmislil, da večina lahko odloča - pomoje že kak Niccolò Machiavelli, ki je dognal sistem obladovanja množic (drhali). In temu navkljub je Abraham Lincoln dejal: Lahko nateguješ Nekaj ljudi Ves časi - in lahko nateguješ Vse ljudi Nekaj časa - in vendarle ne moreš nategovati Vseh ljudi Ves čas. Dajte večini glas in zgodil se bo Ambrus in vlada in oklepniki in hišni blogerji in Istrabenz in Hitler in Cionisti in 9.11. in filmski sklad in Bush in orožje in še cel kup stvari, za katere sploh ne veste, da vam škodujejo.

Šel sem na vlak in se peljal novemu hrepenenju po mokri hiši njenega mednožja. Spil sem pet pirov in ker mi ni dala sem šel domov… Hmmmm. A se mi da to brat? In znova in znova in znova in znova?

Vso umetnost tega sveta so pravzaprav ustvarili meceni - genialni neustvarjalci z denarjem, ki so vizionarsko odkrivali talente, ki jih je uradna kritika prezirala. Brez Medicciev bi bil Michelangelo le še eden od mnogih, brez brata bi bil Van Gogh navaden cirkuški plakatist in tako naprej in nazaj. Množica še ni kolektivno odkrila presežkov (razen seveda mnogo pozneje in čredno - če nam rečejo, da je Prešern največji Jesih nima več nobene možnosti).

Vseeno je, zakaj kdo piše - skupni imenovalec je branje zapisanega. In rezultat je rast - pišočega in beročega - in posledično, mnogo pozneje in čredno in bla bla bla bla… konec koncev rast človeštva).

Ne trdim, da je kič nepotreben - celo nasprotno: kič je pozitiven, ker je vsaj “lep”. Prazno je tisto, kar je ogabno. Vsaj meni. A očitno ne večini…