VESEL BOŽIČ

25 December, 2006

Kaj naj vam rečem, vsem, ki ste tam nekje in vas ne dosežem drugače – vesel božič. Na žalost ne morem izpolnjevati želja (niti svojih) – in tudi če bi jih lahko, bi moj cinizem kaj pokvaril. Ali pa bi jih pokvarile klinične oznake; ali laične diagnoze; ali pa moj smisel za humor; ali pa že kaj. Torej: ne želite si, da bi vam jaz izpolnjeval želje, ker ga vedno poserjem. Nekaj jih ni več med nami – in manjkajo, nekaj jih je med nami, pa tudi manjkajo. Manjkam tudi sam sebi.

Včasih bi se rad spočil sam od sebe.

In sem patetičen že po defoltu. Naj se vam izpolnejo vsa hrepenenja.

In naj me že kdo prekine! Še cmeril se bom.

P.S.

In novi prijatelji blogerji: tok je fino, ker si držimo petrolejke na ovinkih v teh temačnih časih. Buahhh. Že polzijo po licih…

P.P.S.

Čeprav smo večino ovinkov zgradili na prostovoljnih delovnih akcijah.

  • Share/Bookmark

RAZSULE SO ME K PRASCA – PA ŠE PRAV MAJO

24 December, 2006

Evo, TUKAJLE je povezava na forum ringaraja.net, kjer se tapravi starši pogovarjajo (tudi) o tanetapravih. Tamo so me punce (če je verjet tistim znakcom zraven njihovih imen) razsule k prasca. Punce sicer vidijo samo dve barve (črno in belo – jebiga, moram razlagat, ker me jemljejo preveč dobesedno) ostali spekter pa je skrit v nezavednem. In na tem mestu se moram (čutim veliko potrebo) opravičit tem puncam.

Punce čist prav imate. Moj besedni zaklad je vsega pomilovanja vreden. Tudi spekter mojega čustvovanja je tanjši od novega dnevnega vložka, ki ga zadnje čase reklamirajo. Ko se ti dve zadevi združita (kar pomeni – ko {sicer redko} čustvujem), se moji (nevredni in majhni) možgani tako silno skrčijo, da sem sposoben izustiti zgolj in samo obupne bedarije.

Priznam: o svojih otrocih se ne govori, da so grdi, majhni ali neumni – saj se vsi že rodijo lepi, veliki in pametni (ne vem kaj mi je bilo).

Priznam: zabitih in subjektivnih estetskih ocen ne gre razglašati, saj obstaja objektivna maksima, da so vsakemu staršu njegovi otroci najlepši (hmm – ne vem o čem je tale blog če ne o tem, kok so moji otroci lepi in pametni in talentirani – ampak tokrat sem ga pa zgleda res usral)

Priznam: svoje otroke je treba pohvaliti prav za vsako stvar (tudi, če ga userjejo k svina), saj je osnovna dolžnost vsakega starša, da brezpogojno in ob vsakem času (brez te preklete subjektivnosti) nagrajuje svoje otroke tako verbalno, kot materialno.

Priznam: Kolja je sedaj zaznamovan za celo življenje. Nepopravljivo in grozljivo. Na cesti se bodo za njim obračali in zlobno šepetali: “Tale je pa tist, tagrd s tavelikimi jajci, k je njegov tata psiho.” In jaz, nezmožen ljubezni, s premalo izobrazbe in znanja, nezmožen mu pomagati ali popraviti to grozljivo napako, bom lahko le opazoval, kako tone v brezno čustvenega in fizičnega propada.

Verjetno so zdaj na vrsti socialne službe. Jaz sem odpovedal na celi črti.

  • Share/Bookmark

LUŠKAN K SVINA – MOTITI SE JE ČLOVEŠKO

21 December, 2006

Evo ga zopet. Na tem mestu objavljam upgrade mojega prejšnjega posta. Moram sicer priznat, da je bil res grd, ampak zdaj – hmm, nimam besed. Ali pa so mi čustva zaslepila objektivnost. Ali pa je zares postal luštkan k svina. Al pa mi sploh ni treba analizirat in ga lahko samo gledam. In če se boste počutili vsaj pol toliko dobro kot jaz ob ogledu, vam tega užitka ne morem odžret.

Evo vam ga, pa ga glejte.

P.S.

Jonas je pa čist preveč prijazen. Mal se mi zdi, da se je omehčal, saj je že skoraj človeški :-)

  • Share/Bookmark

VSAKO JUTRO IGRAM ŠAH – IZZIVAM VAS

20 December, 2006

Vsako jutro igram šah na WCN (World Chess Network). Moj nick je LeonDaVinci. Izzivam vas na dvoboj :-)

To je moja, neke vrste, jutranja telovadba za možgane.

ŠAH

Šah me spominja. Šah je bil, ob pomanjkanju starševske vzgoje, moj prvi, primarno socializacijski, stik s pravim, resničnim in neotroškim življenjem. Odraščal sem pri Izidori in Carlotu, ker sta se Vseved in Mati razšla že, ko (vsaj tega) še nisem mogel biti kriv jaz. Baje je bil kriv film in baje je bila kriva televizija in baje je bil kriv Hollywood in baje je bila kriva Mati. Ne morem je obsojati zaradi tega, ker jo preveč razumem in sem ji preveč podoben. In je šla. V Hollywood. In sem ostal pri Izidori in Carlotu.

Izidora je bila izumetničeno bitje, ki nikakor ni mogla preboleti menopavze. Za pomanjkanje občutka pomembnosti in smiselnosti svojega obstoja na tem svetu je (poleg pretirane debelosti) krivila Carlota in, ker sem bil že ravno pri roki, tudi mene. Kljub temu da je bila pragmatična katoličanka (s tem mislim: bolje je hoditi v cerkev – če bog je, bo pomagalo, če ga ni, je pa tako vseeno), je uveljavljala pravila šiitskega prava. Bastonade in batinade – klečanje na koruzi in igračkah v kotu – brez večerje (tudi kosil in zajtrkov, dokler se moja trma ni polegla – kar je včasih trajalo tudi po nekaj dni) spat in podobne metode so bile vsakdanjik. Na Carlotu je prakticirala bolj sofisticiran način nasilja – mentalno ofenzivo s principi gverilskega bojevanja. Nikoli ni vedel, kdaj ga bo doletelo. Verjetno je bil manj presenečen, ko mu je socialistična oblast ponudila odkup vsega premoženja po mizerni ceni, ker je z italijanskim poveljnikom igral šah medtem, ko je v norišnici na Studencu, kjer je bil direktor, skrival partizanske ranjence. Verjetno se je je že navadil in ni bil presenečen niti, ko je obležal na tleh zadet od infarkta, Izidora pa se je šminkala, si nadela ves nakit in se urejena odpravila do telefonske govorilnice, ki je bila oddaljena deset do petnajst minut hoda, poklicat rešilca. V hiši (v sosednjem stanovanju) so sicer imeli telefon, vendar je bil last priseljencev iz Bosne, ki jih je Izidora do obisti prezirala. Carlo je seveda med tem škripnil. Sam. Na tleh velike kuhinje z vzidanim štedilnikom na drva. Z ročajem iz medenine. In to, še preden sem mu znal povedati, da mi je in mi bo pomenil največ na svetu.

Igrala sva šah. Že od malega. In je zmagoval partijo za partijo. Celo Izidora je že sočustvovala z mojo zgubaško ihto, češ: »Pa pusti otroka božjega, da vsaj enkrat zmaga!« In me ni. In ni pomagala šahovnica, ki sem jo treščil ob tla, in ne figure, ki sem mu jih metal v glavo. »Šah je edina igra, kjer se ne more goljufati. Šah je edini šport, kjer se umetnost združi z matematiko. Kjer osebnost, odvisna od domišljije, lahko uveljavlja logične principe.« Ni rekel tega – jasno. Vendar mi je to govoril. In nato sem enkrat zmagal. In vedel sem, da sem to napravil sam. In lahko sem bil ponosen, ker mi ni bilo podarjeno. Glorija. Viktorija. Ostalo mi je tudi za pozneje – vse zmage, ki so mi bile podarjene, mi niso pomenile prav ničesar.

S časom sem sicer dojel, da Carlo ni bil posebno dober šahist, a je bil najlepši človek, ki sem jih poznal.

NAZAJ K ŠAHU

Na povezavi, ki se vam bo odprla se preprosto prijavite in dobite nadaljna navodila. Od začetka lahko igrate zastonj, ravno toliko, da se srečamo da šahovski plošči. Če vas bo zagrabilo, pa sploh super – se srečamo vsak dan.

Če igrate malo slabše, pa so tam tudi lekcije in podobne koristne zadeve.

  • Share/Bookmark

Hvala kurcu v BARU ni zmagala Guba

16 December, 2006

Groza me je že bilo, da bo zmagala brutalna praznina. In še enkrat: Hvala kurcu, guba ni zmamagala. Že to, da je prišel do finala je sramota.

Kar malo sram me je tega olajšanja.

Naredi mi da mi odide.

  • Share/Bookmark

PRIJATELJČKI

16 December, 2006

Kok bi blo fino, če bi lahko bili vsi prijatelčki za zmeri. Če bi nam bilo vseeno, kako se kdo piše in kako se kdo riše, kakšne barve ima rad in kakšne barve imajo rade njega.

Kok bi blo to fino.

  • Share/Bookmark

GRD K SVINA AMPAK GA MORAŠ MET RAD

14 December, 2006

Evo ga, tale je kriv za odsotnost. Men se zdi še kar tehten razlog. Pa sem zmeraj govoril, da sploh ne bom imel otrok. Temu je ime Kolja.

TEHNIČNI PODATKI:

Tip karoserije: športni

Teža: 3430 gramov

Velikost: 51 cm

Ime: Kolja Weith Anžlovar

Poraba: fiksni strošek + neomejeno

Več o modelu in pogojih nakupa 

  • Share/Bookmark

TISTA ROZA, KI PIŠE ŠPONSKE POSTE

9 December, 2006

Potem je pa že kar velika in pametna in talentirana in luškana in cela carica.

Nimam pojma, kdaj se je vse to zgodilo, je pa vsekakor fino, da se je.

  • Share/Bookmark

ANALOGNI POST

7 December, 2006

  • Share/Bookmark

MLADOST NOROST

5 December, 2006

Enkrat sem bil mlad – star sem pa že dvakrat. Kok  nefer.

  • Share/Bookmark