SPLAVARJENJE JE TEMA?
Moja babica Izidora je moji mami ponudila eno celo goro denarja, če bi naredila splav in se pobrala iz njihovega življenja. Takrat sedemnajst letna Inga je otroka obdržala tudi zato, da bi zadržala mojega očeta. Tako gre to.
Šele pozneje, sva ji oba postala breme in naju je splavila na (zame) veliko bolj boleč način, kot če bi se to zgodilo takrat, ko me skoraj še ni bilo. Malo pred mojim četrtim rojstnim dnevom je spokala in šla, z nekim Češkim filmskim delavcem najprej v Avstrijo, v begunsko taborišče, nato pa v Ameriko.Tako gre to.
Tudi moj oče je splavil. In sem šel v oskrbo k starim staršem, k tisti babici Izidori, ki je že od začetka (kljub temu, da je bila navzven vzorna katoličanka - ampak hej: ali niso navzven vsi katoličani vzorni) nasprotovala mojemu rojstvu. Tako gre to.
Moja mama je rodila potem še štiri otroke: najstarejšo Monique, sem nekoč (1999) potegnil iz doma za brezdomce v Iowi, kjer je pristala, ko se je par let prživljala z žensko rokoborbo v blatu. Prišla je k meni v Los Angeles, nato pa si je našla nekega Mehičana in sedaj ima z njim že tri otroke. Ne gre ji preveč dobro. Tako gre to.
Z ostalimi sestrami in bratom nimam posebnega stika. Živijo v okolici Toronta, v Kanadi. Vem le, da je brat Chrisopher Jesus narkoman in da jim je pokradel že skoraj vse, čeprav nimajo veliko. Nazadnje sem imel stik z mamo pred dvemi leti, ko sem ji kupil letalsko karto, da bi prišla na pogreb svoje matere, pa je karto pri letalski družbi zamenjala za denar. Na pogreb ni prišla. Tako gre to.
Mogoče nekateri kljub vsemu niso napravljeni za starševstvo. In če so sposobni izbire, imajo in morajo imeti to pravico. Tako gre to.
P.S.
Starševstva in fukanja ne gre mešati. Tako je to!
pri tvojih postih se vedno sprasujem, ce so fiktivni..
pa vendar to v koncni fazi sploh ni pomembno, kajti pomembno je, da mora imeti vsak clovek pravico do lastne odlocitve!
28. november, 2006 ob 19:54
Hej Had - preveri pri Rozi, pisal sem namreč o njeni babici. Ona jo je tudi nazadnje videla.
28. november, 2006 ob 20:05
priznam, da mi nekaj casa ni bila vajina povezava povsem jasna.. potem pa so se mi stvari malce razjasnile.. mi je pa jasno, da so tvoji posti resnicni.. ceprav so mi vedno fascinantni, ker so kot zgodbe iz filmov..
upam, da bos spisal se velikooo postov!
28. november, 2006 ob 20:38
tracker pravi:
Res imaš poste, ki so vredni branja. Le tako naprej.
28. november, 2006 ob 21:02
Kar se mene tiče, bi včasih raje, da bi vse skupaj le sanjal - ali pa da bi mi domišljija dopuščala to obsežnost. In vendarle sem, vsaj kar se tiče domišljije, precej na tankem ledu. Enostavno nimam črpati drugje, kot iz sebe.
28. november, 2006 ob 22:32
Najprej preberem Jonasovega, in ko sem si rekla: can it get any further… Hvala tudi tebi za ta post…
29. november, 2006 ob 06:20
Avtor je filmski človek, zato je njegovo podajanje povedi prav tako. Bolj žalostna zgodba, ki bi se lahko končala še bolj žalostno. Namreč Slovenija ne bi imela Vincija, ne Babice, ki je šla na jug.
@Vinci, verjetno si misliš - pa kaj pol, bi pa nek Bumci posnel Tetko, ki gre na zahod. Verjemi v usodo, vse je tu z nekim namenom, tudi TI.
29. november, 2006 ob 09:02
amalie pravi:
Vinci. Nekoč , pred nekaj leti si vasoval pri moji sosedi. Ravno takrat so te razglasili za najbolje oblečenega Slovenca. Meni se je zdelo vse tako super, ker si na fotografiji, kjer je spodaj pisalo Vinci je najbolje oblečeni Slovenec nosil ravno tiste hlače, ki so se vedno sušile na balkon. Nisi jih mogel zgrešiti, ker so bile tako velike, balkon pa je tako majhen. (Nisem te jaz dala v rumeni tisk, spomnim pa se tvojega demantija) Moj mož te je pohvalil, da lepo pozdravljaš in da sploh normalno izgledaš. Vozil pa si se takrat z enim takim šponskim motorjem z doma narisanimi tablicami.
Pa še enkrat sva se srečala. Bila sem s svojo prijateljico, sošolko, lepotico, ob njej me najbrž niti nisi opazil. Bil si s svojo deklico, ki je zdaj že prava dama. Pobaral si mojo spremljevalko , kako je s tistim, mislim, da je bil keč de keš, da ti nisi še nič dobil. Ona te je na hitro odpravila saj bo sigurno malo še počakaj ali nekaj takega. Nisi je gledal kot da bi ji preveč verjel. Nesramen pa tudi nisi bil.A si potem kaj dobil? Me prav zanima?
Sošolka se je name bolj redko spomnila.Ponavadi je kaj hotela od mene…Žal mi je ker slišim, da ji ne gre preveč dobro. Ker je drugače vredu človek.
Slovenija je tako majhna. Starševstva in fukanja ne gre zamenjevati. To imaš čisto prav.
29. november, 2006 ob 09:22
Vinci, ze dlje casa te berem in vsakic z vecjim zanimanjem. Na zalost ali pa na sreco so tvoji posti tako globoki, da je moj komentar na njih brezpotreben - zbledi. Cestitam!
29. november, 2006 ob 16:18
Posti so tu ravno zato, da ne bi bili dokončni. Hvala za komentarje.
29. november, 2006 ob 19:10
Mogoce mi bos pa zdaj verjel… hvala…
30. november, 2006 ob 14:04
kate pravi:
“Kar nas ne ubije, nas krepi!”
30. november, 2006 ob 22:52
Uf.
1. december, 2006 ob 18:56
woody pravi:
Te dni sem nekje vmes med izselitvijo na Novo Zelandijo (bojda se dlje od tu na tem planetu ne da priti), odločitvijo za samomor z zažigom sredi trga, izvedbo masovnega streljanja po parlamentu in na ulicah ali pa enostavnim premlevanjem depresije na domačem povaljanem kavču. Kar želim povedati je to, da ob branju tvojega bloga dobim občutek, da je vendarle tu še kdo, ki razmišlja in čuti. In morda se tudi zato še ne splača izvesti teh ukrepov.Piši še.
P.S. : Glede na trenutno stanje zavesti in demokracije v naši državi naj opozorim - zgoraj zapisano je samo metafora razpoloženja in ne teroristična grožnja ali neizogibna realnost. (Breda Smolnikar press)
1. december, 2006 ob 22:57