19. november 2006
BI ME POLJUBILA MRTVEGA
Z vsakim korakom in vsako odločitvijo sem bliže obupu, ki je privzel ime: Konec. In sredine, so te kaj boljše? Včasih sanjam, da me pokrivaš s svojim zvezdnim plaščem. In je kot neskončnost.
Tisoč odsevov in milijone iskric, ki netijo ogenj iz puste, razpokane žerjavice.
In sem bil mrtev že večkrat. In na začetku, ki ni bil boljši od sredine in nič manj strašen od konca. So res le tri postaje. Začetek. Sredina. Konec.
Se vse res začne z začetkom? In kje je epilog? Na koncu, vendar šele po koncu.
In tudi konec ima svoj začetek…
z vsakim korakom, ko gres proti koncu, si tudi mocnejsi in bolj neobcutljiv za konec.. in ko gres proti koncu, razmisljas o sredini in zacetku.. pa vendar takrat ni vazen zacetek, ampak pot, po kateri si prisel do konca in jo puscas za seboj.. in takrat ni potrebe po besedah, kajti postanes eno s celim univerzumom in postanes spet ti.. konec je zacetek konca..
p.s.: cudovito razmisljanje za nedeljsko jutro..
19. november, 2006 ob 12:17
vinci, tole je pa dober zapis.in ves kaj sem pomislila ob tvojem naslovu - da je to lahko vprasanje, ki si ga lahko zastavis, ce zelis vedet, ali nekoga res ljubis…bi te poljubila mrtvega?
ps. nekrofilija je druga zgodba, ki je ne zelim tu vpletat…
19. november, 2006 ob 13:29
Ma v bistvu sem gledal film včeraj o neki zelo močni ljubezni (Jude Law in Nikole Kidman - Mrzli vrha) in ona ga tam poljbi mrtvega. Jasno brez nekrofilije.
19. november, 2006 ob 20:12
…meni je ipak najdraži početak…
20. november, 2006 ob 14:47
Tatko, poglej si Breaking and Entering…
20. november, 2006 ob 15:41
ma saj ni važen začetek ali konec, važna je pot…
20. november, 2006 ob 19:32
A je kdo gledal škandalozno pero Marquiza de Sada… proti koncu je prizor na to temo…
22. november, 2006 ob 12:13