OKTOBER NOVEMBRA

Oktober, znova. In vedno znova. In morda je prav zato, ker je edini mesec, ki se mi ponavlja prav, da v njem sklenem krog – ali pa ga presekam – in izpijem vse kar Vinotok prinaša.

Pesem, ki sem jo napisal pred enaindvajsetimi leti (pred točno pol življenja), je vsakega Oktobra bolj res in zares. Ostali meseci so več ali manj drugačni, živi, novi. Ta Oktober pa je nepremičen in togo zabetoniran v ponavljanje. Morda že zato, ker imam Oktobra rojstni dan, ki me opominja na minevanje. In na dolgčas rutinskega ponavljanja. In je kakor , da bi se vozil s kolesom, ki ima le na eni točki izboklino tako, da ta udarja ob tla in poskakuje celo kolo. Kot na vlaku: ta-dam, ta-dam, ta-dam. Oktober.  Oktober. Oktober.

Zanimiva naključja. Neskončnost in ponavljanje. Oktober pride iz rimske besede octo , kar pomeni osem (8) po latinsko. Osmi mesec rimljanskega koledarja. In če osmico poležemo, dobimo znak za neskončnost. In simbol ponavljanja. Tudi ta o, na začetku besede, je krog. Začarana znamenja. In rojen sem 19. Če seštejemo 1 + 9 = 10, kar je zopet deseti mesec leta. In rojen sem 1963. 1 + 9 = 10. 6 + 3 = 9. 10 + 9 = 19. 1 + 9 = 10. Zakleto.

Vedno sem bežal pred skoraj vsem, kar mi je grozilo, da se mi ne bi bilo treba spopadati z grozečim. In vsak moj pobeg se je končal v še večji grozi. Na koncu sem se spopadal z orjaki, namesto, da bi na začetku obračunal s palčki.

Oktoberski vozel. In kje je zdaj odločni Alexsander, da bi ga presekal namesto mene, ki se bojim napačnih odločitev. Sedim pred svojim Oktoberskim vozlom in ga pletem v še bolj kompleksne zanke. Mali mojster vozljanja. Moje mojstrovine, kako zaplesti še tako neznaten problem v orjaškega, bi lahko razstavljali skupaj z Idrijskimi čipkami.

Ta-dam, ta-dam, ta-dam. Oktober. Oktober. Oktober, mi potrkuje v glavi. Znova.

Smisli so pokriti z jesenskim listjem in vonj po snegu je neznosen. Na ulicah se pojavijo spomeniki Oktobru – kostanjarske hišice. Da ja ne bi pozabil. In ne glede na to, kako dišijo je vsaj pol kostanjev črvivih. Ali pa imam le jaz to srečo, da jih najdem. Črve namreč. In znotraj sebe-mene jih je še več. Ki me glodajo in spreminjajo v puhlo lupino brez vsebine. In namena.

Na začetku sem ga komaj čakal, ta Oktober, ker sem imel občutek, da me ljudje ne jemljejo resno, ker sem premlad. Zdaj vem, da sem se motil. Zdaj vem, da se me ne jemlje resno, ker nisem takšne sorte. Še sam sebe ne jemljem resno in zato res ne vem zakaj bi me drugi.

Tako preklet mesec, da se je še Oktoberska revolucija zgodila 7.novembra. In Oscar Wilde, ki se je prav tako rodil Oktobra, je dejal: Večina modernih koledarjev meri sladko preprostost naših življenj spominjajoč nas, da jeprav vsak dan obletnica nekega popolnoma nezanimivega dogodka.

In spijem vse, kar Vinotok prinaša? Vso grenkobo in posledice, ki so vsedlina neizpolnjenih dejanj in sanj in hrepenenj in upanj.

Ta-dam, ta-dam, ta-dam. Oktober. Oktober. Oktober